Močnejša evropska obramba

Odpravljanje vrzeli pri naložbah v obrambo

Cilj analize vrzeli pri naložbah v obrambo je pomagati državam EU pri boljšem in skupnem vlaganju na evropski način. To je tudi odgovor na poziv k odločnejšemu ukrepanju EU na področju obrambe v okviru Konference o prihodnosti Evrope.

Analiza predstavlja novo raven ambicij za izgradnjo močnejše Evrope na področju obrambe. Osredotočena je zlasti na

Pobude EU za spodbujanje sodelovanja na področju obrambe prispevajo tudi h krepitvi pravičnejše čezatlantske porazdelitve bremena in učinkovitejšemu evropskemu prispevku v Natu.

Hkrati so bile pobude, kot je Evropski obrambni sklad, zasnovane za zmanjšanje razdrobljenosti evropskega obrambnega trga in izboljšanje usklajevanja obrambnih politik, načrtovanja obrambe in razvoja obrambnih zmogljivosti držav članic EU, zlasti s stalnim strukturnim sodelovanjem, usklajenim letnim pregledom na področju obrambe in načrtom za razvoj zmogljivosti.

Njegovi glavni cilji so:

• spodbujanje sodelovanja med podjetji, vključno z MSP in akterji na področju raziskav, po vsej Uniji
• spodbujanje razvoja obrambnih zmogljivosti z naložbami
• pomoč podjetjem EU pri razvoju najsodobnejših in interoperabilnih obrambnih tehnologij in opreme

Kategorije ukrepov zajemajo vsa vojaška področja in ključne omogočitvene tehnologije. Letni delovni programi Evropskega obrambnega sklada se določijo v tesnem sodelovanju s predstavniki držav EU v okviru programskega odbora Sklada, pri tem pa sodelujeta tudi Evropska obrambna agencija in Evropska služba za zunanje delovanje.

Komisija v okviru Evropskega obrambnega sklada izvaja obrambnoinovacijsko shemo Evropske unije, tj. orodje v vrednosti 2 milijard evrov v podporo inovatorjem v celotnem razvojnem ciklu, da se jim omogoči uspešen vstop na trg.

Komisija in Evropski investicijski sklad sta januarja 2024 združila moči, da bi z vzpostavitvijo kapitalskega instrumenta za obrambo spodbudila naložbe v inovacije na področju obrambe. Cilj pobude, ki se izvaja v okviru programa InvestEU, je izboljšati dostop do financiranja za inovativna MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, vključno z zagonskimi podjetji, ki lahko prispevajo k obrambi in varnosti EU.

Skupno naročanje in spodbujanje proizvodnje na področju obrambe

Evropska komisija podpira skupna javna naročila za države EU, da bi odpravili najnujnejše in najbolj kritične vrzeli v obrambnih zmogljivostih Unije.

Voditelji držav in vlad EU so se z izjavo iz Versaillesa iz marca 2022 zavezali h krepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti in se dogovorili, da bi morale države članice: 

• znatno povečati obrambne izdatke
• razviti sodelovalne naložbe v skupne projekte in skupno javno naročanje obrambnih zmogljivosti
• spodbuditi inovacije ter 
• okrepiti in razviti obrambno industrijo EU

Z večjimi, skupnimi nabavami evropskih proizvodov se bo izboljšala tudi interoperabilnost obrambnih sistemov in zmogljivosti EU.

Proračun instrumenta za okrepitev evropske obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili (EDIRPA), ki je bil vzpostavljen 27. oktobra 2023, znaša 310 milijonov evrov, njegov namen pa je spodbuditi skupna javna naročila na področju obrambe med državami EU.

Instrument EDIRPA je bil na strani ponudbe dopolnjen z aktom v podporo proizvodnji streliva (ASAP). Ta instrument bo zagotovil 500 milijonov evrov za podporo 31 naložbenim projektom s ciljem povečanja proizvodnje streliva v EU na dva milijona kosov letno do leta 2025. ASAP je bil sprejet maja 2023 kot neposreden odziv na poziv Evropskega sveta, da je treba Ukrajini nemudoma dostaviti strelivo in po potrebi izstrelke ter da je treba s ciljno usmerjenimi ukrepi pomagati državam EU pri obnovitvi zalog. 

Da bi zagotovila dolgoročnejši odziv na izzive naše obrambne industrije, je Komisija marca 2024 predstavila strategijo za evropsko obrambno industrijo (EDIS) in program za evropsko obrambno industrijo (EDIP). 

EDIS in EDIP spodbujata skupna javna naročila med državami EU in sta namenjena povečanju interoperabilnosti naše obrambne opreme. Poleg tega Ukrajino obravnavata zelo podobno kot države EU.

EDIP premošča vrzel med kratkoročnimi izrednimi ukrepi, kot sta ASAP in EDIRPA, ter zagotavlja pripravljenost obrambne industrije EU na prihodnost. Natančneje si EDIP prizadeva:

Komisija in visoki predstavnik sta ob tem predlagala postopen prehod na skupno funkcijo EU na področju obrambnega načrtovanja in javnih naročil, kar bo omogočilo boljšo opredelitev prednostnih nalog pri obrambnih zmogljivostih, na katere se je treba osredotočiti.

Izboljšanje spretnosti v obrambnem sektorju

Obrambni sektor zahteva visok delež kvalificirane in specializirane delovne sile. Vendar se podjetja soočajo s pomanjkanjem strokovno usposobljene delovne sile in pričakuje se, da se bo ta trend v prihodnosti še okrepil, zato je ključnega pomena, da evropska obrambna industrija ohrani in pridobi potrebne profile. 

Evropski obrambni sklad obravnava prihodnje varnostne potrebe Evrope z uvedbo različnih možnosti za podporo celotnemu ciklu razvoja zmogljivosti: od raziskav, razvoja do nabave. Uspeh Evropskega obrambnega sklada je odvisen od tehnoloških spretnosti, ki so na voljo industriji za razvoj in proizvodnjo skupnih zmogljivosti.

Poenostavljen in bolj usklajen prenos obrambnih proizvodov

Z direktivo o prenosih se te ovire zmanjšujejo in se utira pot resničnemu evropskemu trgu za obrambno opremo, ne da bi pri tem žrtvovali nadzor držav EU nad njihovimi bistvenimi obrambnimi in varnostnimi interesi. Ta cilj se uresničuje tako, da se:

• uvaja delno nov sistem izdajanja dovoljenj, ki razlikuje med splošnimi, globalnimi in posameznimi dovoljenji ter racionalizira njihovo uporabo
• države EU spodbujajo, da za lažje prenose znotraj EU v največji možni meri nadomestijo uporabo posameznih dovoljenj s splošnimi dovoljenji
• uporabljajo splošna dovoljenja, kadar je tveganje nedovoljenega ponovnega izvoza v države, ki niso članice EU, strogo nadzorovano
• združujejo preostali prenosi znotraj EU od enega dobavitelja več prejemnikom

Namen vzpostavljenega sistema izdajanja dovoljenj je, da posamezna dovoljenja postanejo izjema. Države EU lahko še naprej prosto določajo proizvode, upravičene do različnih vrst dovoljenj, in pogoje za taka dovoljenja. Da bi pripomogla k uskladitvi dovoljenj, je Komisija v sodelovanju z državami EU pripravila priporočila za pet različnih vrst splošnih dovoljenj za prenos, ki so bila sprejeta v letih 2016 in 2018.